Potovanje po Balkanu

Potovanje po Bosni, Hercegovini, Hrvaški in Črni gori

Luka, Gregor in moja malenkost smo se na potovanje podali preko Črnomlja in mejnega prehoda Vinica, tako da smo kmalu pridpeli v Bihać, na zahodem delu Bosne. Od tu smo pot nadaljevali proti Jajcu. Takoj smo opazili velike ulične transparente z napisom “Bajram Šerif Mubarak Olsum”. Pokrajina je hribovita, z lepimi jasami in gozdovi. Je precej nenaseljena. Ko smo prispeli v Jajce, smo si šli ogledat slapove na reki Pivi. So zelo mogočni. Spodaj je fotografija slapov.
Potem smo si ogledali še mesto Jajce in šli na kosilo. Hrana je bila kar v redu, cena tudi, edino postrežba je bila nekoliko počasna. Vendar se je treba na to navaditi. Po kosilu smo pot nadaljevali proti Sarajevu. Kar naprej smo se srečevali z velikimi uličnimi transparenti z enako vsebino. Opazil sem veliko novih džamij (mošej). Ena je imela minaret (stolp) s steklenimi zunanjimi stenami, notranje okroglo stopnišče pa je bilo osvetljeno.

Na črpalki

Gregor, zelo natančen možakar, je iskal cenovno najugodnejše variante in skrbel za to, da nas na balkanski poti ne bi kdo prevaral. Ko je začelo zmanjkovati goriva, smo se ustavili na eni črpalki pred Sarajevom. Črpalka ni bila samopostrežna, ampak takšna, kjer uslužbenec pride in natoči gorivo. Tako je uslužbenec začel točiti gorivo, Gregorju pa rekel, naj kar gre do blagajne. Gregor je mislil, da je to avtomatizirana blagajna. Ko je uslužbenec natočil gorivo, je prišel k blagajni in Gregorju dal račun. Gregor je plačal, ni pa mogel preveriti, koliko goriva je bilo natočeno. Kar nekaj časa sva se Luka in jaz muzala na njegov račun.

Sarajevo

Potovanje ja potekalo mirno. Zvečer smo prispeli v Sarajevo. Prespali smo v misijonarskem domu. Stanovalci doma so bili zelo prijazni in gostoljubni. Po prespani noči smo pozajtrkovali in se nato odpravili na ogled mesta. Najprej smo seveda šli na Baščaršijo. To je orientalski bazar, kjer kar mrgoli ljudi. Tu smo si privoščili dobre (in poceni) čevapčiče. Jaz sem si potem privoščil še “tucano” kavo. Takšno kavo pripravljajo tako, da praženih zrn kave ne meljejo, ampak jih na licu mesta tolčejo v možnarju. Zelo je bila dobra! Nato smo obiskali nekaj trgovinic z orientalsko kramo. (Glej slike.)

[/su_slider]

V restavraciji

Sarajevo je s treh strani obdano s hribi. Na enem od njih je restavracija “Vidikovac”, od koder je čudovit razgled na mesto. Ko smo se usedli, je prišel natakar in vprašal, kaj bomo naročili. Luka je vprašal, ali imajo pivo Jelen. Natakar je dokaj razburjeno odvrnil: “Pa nije ti ovo Republika Srpska!” Hitro sem posegel vmes in razložil, da sta to Slovenca in ne razumeta dobro balkanskih relacij. Natakar se je pomiril in povedal, da je že bil v Sloveniji in da mu je Slovenija všeč. Problem je bil v tem, da je bil lastnik restavracije musliman, pivo Jelen pa je srbsko. Med zadnjo balkansko vojno sta to bila sovražna tabora. Na spodnji sliki Luka in Gregor ob pivu uživata v panorami Sarajeva.

Videti je, da je v Bosni islam postal spet moderen. Veliko žensk na glavi nosi značilne sive rute. Za nekatere pa je to le moda. Videl sem mlado dekle manekenske postave, ki je imela glavo zavito v takšno ruto, vendar pa je imela oblečeno mini krilo. V Sarajevu je kar nekaj ruševin kot spomin na zadnjo vojno. (Glej sliko.)

Zvečer smo se dobili z Rankico. Peljala nas je v slaščičarno, da smo se posladkali. Jaz sem jedel baklavo.
Naslednji dan smo se odpravili proti jugu. Spet so nas spremljali ulični plakati “Bajram Šerif Mubarak Olsum”. Luka je komentiral: “Tole mora biti res popularna glasbena skupina, saj nastopa v vsakem kraju v Bosni.” Ni vedel, da je to voščilo ob muslimanskem prazniku (bajramu).

Mostar

V Mostar smo prispeli okoli poldneva. Mesto je razdeljeno na dva dela – na zahodni (desni breg Neretve) in na vzhodni (levi breg Neretve). Večina zgodovinskega dela mesta je v vzhodnem Mostarju. Parkirali smo v zahodnem delu mesta in se peš podali čez znameniti most v vzhodni del in tam smo jedli čevapčiče. Spodaj je nekaj slik iz Mostarja.

[/su_slider]

Neum

Za prenočišče smo imeli rezerviran apartma v Neumu, edinem naselju na okoli 20 kilometrov dolgi bosanski obali Jadranskega morja. To je nekakšna bosanska riviera. Tukaj je vse cenejše kakor na Hrvaškem. Obala je zelo strma, tako da sem kar težko hodil po stopnicah od plaže do apartmaja. Spodaj je nekaj slik iz Neuma.

[/su_slider]

Neum je bil naša glavna baza za dopust. En dan smo se namenili, da obiščemo Dubrovnik, vendar je bilo tam toliko turistov, da nikakor nismo mogli najti parkirnega prostora. Zato smo se odločili, da nadaljujemo potovanje do Črne gore, ki ni daleč od Dubrovnika. Dubrovnik pa smo lahko občudovali od daleč. (Glej sliko.)

Črna gora

Po obalni cesti okoli bokokotorskega fjorda smo se ustavili v starem obmorskem mestu Kotor. Tukaj smo se okrepčali, sprehodili po mestu in potem nadaljevali potovanje proti Budvi. Spodaj je nekaj slik iz Boke Kotorske.

[/su_slider]

Proti večeru smo prispeli v Budvo. Budva je paradni konj črnogorskega turizma. V bližini je znameniti Sveti Stefan. Tudi Budva ima staro mestno jedro, večji del mesta pa je na novo zgrajen zaradi turizma. Veliko turistov je Rusov, zato je kar nekaj reklamnih panojev v ruščini, na splošno pa ima v Črni gori prednost latinica. Sonce je že zahajalo in na sliki spodaj vidimo, kako Luka in Gregor v baru na plaži ob pijači uživata v sončnem zahodu.

Pozno ponoči smo se vrnili v Neum. Tam smo ostali še nekaj dni, potem pa smo se odpravili domov po Jadranski magistrali. Ustavili smo se v Baški Vodi, da smo se pokrepčali. Potem pa nadaljevali pot v Slovenijo. Za konec še slika iz Baške Vode:

Previous Entries Kamniško jezero: po sledeh legende

Dodaj odgovor

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.