Ali ste že kdaj slišali za mikronacije ali mikrodržave?

MARSIKDO si je kdaj pa kdaj zaželel, da bi postal vladar države (mikronacije) v kateri veljajo le njegova pravila za pravičnejšo družbo. Malo je tistih, ki so svoje sanje poskusili uresničiti, še manj pa tistih, ki jim je to uspelo.

Po definiciji Wikipedie* so mikronacije (znane tudi kot kibernetične države, virtualne države, imaginarne države, mikrodržave itd.) subjekti, ki zase trdijo, da so samostojne, neodvisne države, ki pa niso mednarodno priznane ne kot države ne kot nacije.

Mikronacija (angleško: micronation) je samooklicana, formalna, toda nepriznana oblast, ki hoče vzpostaviti suverenost na nekem področju. Nekatere mikronacije tiskajo svoj denar, imajo svojo zastavo, himno, ustavo, poštne znamke, potne liste in druge simbole.

Mikronacije so se začele pojavljati v začetku 19. stoletja. Izraz “mikronacija” datira v leto 1970, a z razvojem interneta se je ta izraz razširil tudi na virtualne države in nacije. Člani ali “državljani” mikronacij so po vsem svetu in med sabo komunicirajo predvsem po elektronskih medijih.

Nekatere mikronacije imajo prav burno zgodovino. Vzemimo na primer Kneževino Hutt River (Principality of Hutt River) v zvezni državi Zahodna Avstralija (Western Australia). Kneževina je samostojna od 21. aprila 1970. Kako se je začelo?

Leonard George Casley je imel farmo veliko okoli 4000 hektarjev, na kateri je gojil žito (po poklicu je matematik in fizik). Tik pred žetvijo je vlada zvezne države Zahodna Avstralija zmanjšala kvoto za prodajo žita na 40 hektarjev. Novi zakon pa še ni bil pravnomočen. Casly in lastniki sosednjih farm so se pritožili, vendar brez uspeha. Sklicevali so se na Zakon o odškodninski odgovornosti, to je zakon proti tistim, ki komu povzročijo materialno škodo.

Brskanje po zgodovini

Po vseh neuspelih tožbah je Casley s pomočjo odvetniške ekipe iz Velike Britanije začel pregledovati zakone Commonwealtha Avstralije. Tam so odkrili, da kapetan Stirling, ki je bil v službi nekdanjega britanskega imperija in ki je prvi stopil na področje Zahodne Avstralije, ni nikoli razglasil (kar bi moral storiti) področje Zahodne Avstralije kot teritorij britanskega imperija, ampak ga je razglasil le za kolonijo. Podoben status so takrat imele kolonije na področju današnjih ZDA. Glede na to, da ta status ni bil spremenjen vse do 20. stoletja, so se odločili za odcepitev od Zahodne Avstralije.

Deklaracijo o neodvisnost so poslali vsem pristojnim organom v Avstraliji. Guverner Avstralije je svetoval, naj se ne ukrepa, dokler ne pridobijo mnenje Commonwealtha Avstralije. Premier Commonwealtha Avstralije je odgovoril, da se Commonwealth Avstralije ne sme vmešavati v odcepitev Kneževine Hutt River. To bi namreč bilo kršitev ustave Commonwealtha.

Ko je premier zagrozil s sodnim pregonom, se je Casley okoristil britanskega zakona iz 1495. leta in sebe razglasil za monarha. Ta zakon namreč veleva, da samooklicani monarh ne more biti obtožen za nobeno dejanje proti civilni oblasti. Če pa bi se kdo vmešaval v pooblastila tega monarha, bi bil obtožen izdaje. Čeprav so zakon spremenili, pa Ustava Avstralije ne dovoljuje retroaktivnosti. Zato vlada Avstralije ni ukrepala proti odcepitvi.

Pravni manever

Ko se je zamenjala vlada v Avstraliji, je novi premier javno izjavil, da Avstralija ni nikoli priznala Kneževine Hutt River. Toda leta 1977 je prišlo do zanimivega pravnega manevra: Kneževina Hutt River je poslala formalno vojno napoved Avstraliji. Avstralija sploh ni reagirala. Kmalu je Casley obvestil generalnega guvernerja Avstralije o prekinitvi vojne in o vzpostavitvi miru. Vojna se je končala po pravni poti na mednarodnem sodišču. Avstralija je zagotovila, da nima namena izvršiti agresije na kneževino. Pravno gledano, če dve državi rešita konflikt na mednarodnem sodišču, iz tega konflikta izideta kot dve državi z mednarodno priznanimi mejami.

Mogoče se sprašujete: Zakaj Avstralija ni rešila problema s pomočjo nekaj vojakov in policistov? Ker bi v tem primeru Avstralija postala agresor na malo Kneževino. Pri tem bi izgubila mednarodni ugled.

Princ Leonard Casley je pod svoje okrilje in zaščito sprejel krajevno prebivalstvo, avtohtono pleme Nunda, ki ga je imenovalo za svojega zaščitnika. Kneževina je ratificirala Ženevsko in Dunajsko konvencijo ter o tem obvestila Mednarodno sodišče in Združene narode.

In kakšna je situacija danes?

Kneževina je ustavna monarhija. Ima svoje poštne znamke, svoj denar (ki se tiska v avstralski državni tiskarni denarja), svoje potne liste in svojo zastavo. Zanimivo je, da je po njihovi ustavi religija ločena od države in da imajo v prestolnici en objekt, ki ga lahko uporabljajo vse religije. Niti eden prebivalec kneževine ne plačuje davka Avstraliji, ker jih davčna uprava Avstralije v davčne namene obravnava kot nerezidente. Državljani imajo dvojno državljanstvo, ker tako lahko uveljavljajo pravice iz avstralskega zdravstvenega sistema. Kneževina vsako leto podari lokalni avstralski oblasti določeno donacijo. Ob 40. obletnici neodvisnosti so čestitke poslali visoki avstralski politiki, med njimi sta bila premier Avstralije ter guverner zvezne države Zahodna Avstralija.

[/su_slider]

Namen kneževine je narediti oazo znanosti in prihodnosti za znanstvenike in mlade ljudi, zato dovoljujejo registracijo univerz, ki jim ni treba plačevati davka. Dovoljujejo tudi registracijo tujih podjetij in korporacij, ki plačujejo 5-odstotni davek na denarne transakcije. Avstralska vlada ne dovoljuje registracije domačih podjetij v kneževini. Glavne veje gospodarstva so kmetijstvo (za njih ne veljajo avstralske kvote za žito), registracija mednarodnih korporacij in turizem.

Vizum

Vizum za vstop v kneževino se dobi na licu mesta in stane dva dolarja. Kneževina ima le 20 stalnih prebivalcev, okoli 13.000 ljudi po vsem svetu pa ima dvojno državljanstvo (državljanstvo matične države in državljanstvo Kneževine). Prestolnica se imenuje Nain in poleg vladnega poslopja, pošte, muzeja in nekaj gospodarskih objektov ima avtokamp, okrepčevalnico, trgovino in silose za žito. Kneževina ima površino 75 kvadratnih kilometrov in se nahaja 517 km severno od mesta Perth.

Mednarodno pravo

Zanimivo je, da je po mednarodnem pravu nova država priznana, če ima svoj teritorij, stalno prebivalstvo, če je zmožna komunicirati z zunanjim svetom, če lahko vzdržuje svoje prebivalstvo, ni pa obvezno, da jo priznajo druge države. Zanimiva je tudi nekoliko groba izjava znanega avstralskega odvetnika Anthonyja Fisherja: “This damned place had really seceded and we are talking about a true independent country”. Prosti prevod: “To presneto področje se je res odcepilo in govorimo o resnični neodvisni državi.”

Gradivo za ta članek sem črpal iz Wikipedie, časopisov Večernji list in Pollitika ter uradne spletne strani kneževine

Previous Entries Še nekaj mojih slik ... Next Entries Kamniško jezero: po sledeh legende

2 thoughts on “Ali ste že kdaj slišali za mikronacije ali mikrodržave?

Dodaj odgovor

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.